Preverili smo, kakšne velikonočne običaje bi si izmislili sami in idej jim res ne manjka.

 Rudi Sieger

Naš Rudi bi praznično jutro začinil z malce pustolovščine. Predlaga “velikonočni lov na zajtrk”, kjer bi po stanovanju, hiši ali vrtu skrili ključne sestavine prazničnega zajtrka: jajca, hren, kos šunke, potico in druge dobrote. Družinski člani bi jih iskali kot nekakšen velikonočni zaklad, tisti, ki bi zbral največ sestavin, pa bi dobil čast, da prvi začne zajtrk.

Tamara Goričanec

Tamara prisega na tradicijo, ki jo poznajo številni – “tucanje” oziroma trkanje z jajci. Vsak izbere svoj pirh, nato pa trkajo drug ob drugega. Tisti, katerega jajce preživi največ trkov in razbije največ drugih, zmaga in pobere “plen”. Če pa bi dodala še nekaj svojega, bi z veseljem uvedla pravilo, da se vse kalorije velikonočne potice čudežno izničijo takoj po velikonočnem ponedeljku.

Žana Vidmar

Tudi Žana je za pustolovščino z iskanjem, a bi jo nadgradila z izzivi. Predlaga lov na velikonočna jajca v obliki skritega zaklada, kjer bi morali udeleženci reševati vprašanja in naloge, povezane z veliko nočjo. Tako bi praznik dobil še poučno in igrivo razsežnost.

Mattias Stojanović

Mattias ne bi bil Mattias, če ne bi imel zelo drzne ideje, ki, kot pravi, izvira iz njegove Premanture. Če mu gre verjeti na besedo, doma barvajo surova in kuhana jajca in jih nato pomešajo. Kdor naleti na surovega, si ga mora razbiti ob glavo ali ga vreči v sosedovo okno. Brez skrbi, Mattias pravi, da je vse to le šala. Ali pa tudi ne…

 Hajdi Sevčnikar

Hajdi ostaja zvesta klasični družinski veliki noči. Vsako leto se odpravi domov v Savinjsko dolino, kjer v soboto dopoldne barvajo pirhe in vsako leto poskusijo kakšno novo metodo. Velikonočne dobrote nato odnesejo k blagoslovu. Nedeljski zajtrk je obvezen, popoldne pa praviloma mine v mirnem družinskem vzdušju, pogosto kar na kavču po obilnem obroku.

Klemen Bunderla

Kkemen bi prazniku dodal obvezno pravilo “nošnji zajčjih ušesk”. Vsak bi si nadel obroč z ušesi, barva pa bi sporočala razpoloženje ali prehranske preference: roza za tiste, ki imajo dovolj šunke, rjava za ljubitelje potice, rdeča za tiste, ki so tam predvsem zaradi jajc, bela pa za tiste, pri katerih “zajček išče zajklo”.

Jure Ličen

Jure bi z veseljem uvedel tradicijo, ki je sicer še ne poznamo: doma pripravljen jajčni liker ob velikonočnem zajtrku. Po njegovem bi tako dobili praznik “jajc na kvadrat”, kjer bi se klasični pirhi lepo dopolnili s sladkim napitkom.

Martina Švab

Martina priznava, da bi brez slabe vesti uvedla kar uradno “prenajedanje do slabosti”. Družina bi se zbrala za mizo z jasnim ciljem: pojesti čim več potice, šunke in pirhov. Zmagovalec bi bil tisti, ki bi zdržal najdlje, finale pa bi predstavljal obvezen krepčilni počitekna kavču, z roko na trebuhu in zadovoljstvom na obrazu. Kot dodaja, pa se zdi, da to tradicijo v resnici že kar živimo.

Doroteja Stupar

Doroteja v njihovi družini že ohranja zabavno igro: pihanje jajc. Tekmovalci dobijo jajce, zobotrebec in skledo, nato pa morajo na znak jajce preluknjati in izpihati. Obstajajo celo različne težavnostne kategorije – od kokošjih do račjih in gosjih jajc. Zmaga tisti, ki je najhitrejši.

Živa Dobnik

Živa predlaga nekoliko bolj umirjeno, a nič manj zanimivo idejo: tihi velikonočni zajtrk. Kdor prvi spregovori, ima naslednje leto nalogo, da gosti celotno družino. Preprosto pravilo, ki lahko prinese kar nekaj smeha.. ali pa tišine.

Teja Arlič

Teja bi prazniku dodala ustvarjalno noto. Vsak član družine bi pripravil svojo košaro najbolj izvirno okrašenih jajc, nato pa bi skupaj izbrali najlepšo ali najbolj domiselno. Zmagovalec bi prejel simbolično nagrado, na koncu pa bi, v duhu skupnosti, vsa jajca skupaj pojedli.

Nuša Cerar

Nuša bi praznikom dodala še kanček tekmovalnosti in kulinarične ustvarjalnosti. Predlaga velikonočni “MasterChef”, kjer bi vsi dobili enake sestavine - jajca, hren, šunko in druge praznične dobrote, nato pa bi imeli 30 minut časa, da pripravijo čim bolj izvirno jed. Na koncu bi sledila skupna degustacija in razglasitev zmagovalca.