Podkaste Klemna Selakovića sem začela poslušat, ko nisem mogla zaspat. Pet minut po poslušanju njegovega globokega, lepega glasu, sem zaspala kot ubita. In to sem mu v prvem sporočilu tudi napisala. Mu je bilo všeč. Sva se zmenila za pogovor, za podkast. Vmes je izdajal knjigo in mi jo kar tako, na zaupanje, poslal po elektronski pošti, da sem jo lahko prebrala pred izidom. Mi je bila všeč, me je pomirjala tudi ta knjiga. Tako, da je Klemen kakor ena tabletka za pomirjanje. Priporočam tudi tale najin pogovor. Kaj sem si najbolj zapomnila iz pogovora? To, kako pomembni so odnosi. To, kako je Klemen načrtno zbral prijatelje, kako grejo skupaj v savno in se pogovarjajo, kako imajo brunche, kako imajo vikende samo zase. Mladi fantje, ki odložijo telefone in se pogovarjajo o vsem, kar jih teži. To je bila do zdaj domena žensk. Klemen pa v takšen svet vabi tudi fante, ki naj ne bi smeli govoriti o čustvih, o težavah, ki ne bi smeli jokati. Klemen podira tabuje o vsem tem. In svoj podkast Aidea dela sebi v minus. On plačuje ljudi, da mu ga snemajo, objavijo na spletu. Zato, ker s pogovori s pametnimi ljudmi dobi veliko več od denarja. Dobi njihovo razmišljanje, njihove modre misli, z njimi bogati, razširja svoje obzorje. Klemen je pameten fant.