Petnajst let po protestih: Bo študentski glas znova odmeval po ulicah?
Danes mineva 15 let od največjega študentskega protesta v zgodovini Slovenije. 19. maja leta 2010 se je v središču Ljubljane zbralo okoli 15.000 študentov in dijakov, ki so pod geslom “Skupaj za dostojanstvo! Za pravičnost!” izrazili nasprotovanje predlogu zakona o malem delu, ki je po njihovem mnenju ogrožal študentsko delo, štipendije in socialne pravice mladih.
Bo študentski glas znova odmeval po ulicah? Foto: ŠOU
Protest so študentje začeli na Prešernovem trgu in ga nadaljevali pred stavbo državnega zbora, kjer je prišlo tudi do izgredov. Demonstranti so v poslopje metali različne predmete, med drugim jajca, kamenje in granitne kocke, kar je povzročilo poškodbe na zgradbi. Policija je takrat pridržala 30 oseb, medtem ko je bilo poškodovanih najmanj devet policistov.
Organizatorji protestov, Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), predstavniki Študentske organizacije (ŠOU) v Ljubljani in Dijaška organizacija Slovenije (DOS), so se takrat distancirali od nasilja in poudarili, da so demonstracije načrtovali kot miren shod. Organizatorji so demonstracije zaradi izgredov predčasno prekinili in udeležence pozvali k razhodu, je takrat navedla predsednica ŠOS Katja Šoba.
Danes, petnajst let kasneje, se mladi ponovno soočajo z izzivi, kot so vse slabša dostopnost študentske prehrane, naraščajoči stroški bivanja ter pomanjkanje kapacitet v študentskih domovih, pa tudi vprašanja kakovosti visokošolskega izobraževanja. Subvencija za študentsko prehrano se je marca 2025 zvišala na 4,10 evra, a študenti v mestih, kot so Ljubljana, Maribor in Celje, kljub temu doplačujejo tudi do 4,98 evra na obrok. Čeprav novi javni razpis za leti 2025 in 2026 spodbuja vključevanje več ponudnikov, se njihovo število zmanjšuje, kar dodatno omejuje dostopnost prehrane.
Na področju bivanja je bilo v Ljubljani za študijsko leto 2024/25 razpisanih 7039 mest, prejetih pa 8825 vlog, kar pomeni skoraj 1800 več prošenj od razpoložljivih ležišč. Podobne stiske poročajo tudi iz Maribora in Kopra. Kljub obljubam prenove in graditve novih študentskih domov, investicije v nove kapacitete ostajajo nezadostne in počasne.
Razmere od leta 2010 so sicer se spremenile, a ostaja vprašanje, ali bo ob vseh izzivih študentski glas znova zazvenel po ulicah in opozoril na potrebe ter pravice mladih v sodobni družbi.
Zgodovina nas uči, da spremembe pogosto izvirajo iz poguma tistih, ki si upajo dvigniti glas. Morda je ponovno prišel čas, da se spomnimo moči kolektivnega študentskega delovanja in se zavzamemo za boljšo prihodnost mladih generacij.
