V Sloveniji 85.000 ljudi živi z depresijo, dodatnih 80.000 se jih spopada z anksioznimi motnjami. Posebej ranljiva skupina v duševnih stiskah so moški – leta 2022 je zaradi samomora umrlo kar 321 moških, kar je štirikrat več kot žensk. Vsak delovni dan zaradi samomora v povprečju umreta dva moška, kar jasno kaže na pomanjkanje odprtega pogovora in podpore, predvsem med podjetniki in vodji. To so aktualni podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vse te in mnoge druge izzive bo naslovila prva dobrodelna konferenca o duševnem zdravju podjetnikov, managerjev in zaposlenih v Sloveniji, ki bo potekala 21. maja 2025 v Cankarjeve domu in ki bo v ospredje postavila duševne težave moških.

Prof. dr. Eva Boštjančič, psihologinja, opozarja, da so duševne stiske med zaposlenimi danes pogostejše kot pred nekaj leti. »Tempo je hiter, pričakovanja visoka, podpore pa pogosto ni dovolj. Poleg tega zaposleni pogosto niso dovolj usposobljeni za prepoznavanje lastnih ali tujih stisk. Vse pogosteje izgubljajo stik sami s sabo – ne vedo več, kako se počutijo, kaj jim povzroča stres, katera oblika sprostitve jim ustreza. Ne znajo ali ne zmorejo več izstopiti iz tega vlaka,« pravi dr. Boštjančič. Posledice se hitro prenesejo tudi na delovno okolje: ustvarjalnost upada, odnosi med sodelavci se slabšajo, odsotnosti z dela pa so vse pogostejše.

Eva Boštjančič

Tina Deu

Podatki Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu kažejo, da je od 50 do 60 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni povezanih prav z neobvladanim stresom in psihosocialnimi tveganji na delovnem mestu. V Sloveniji so duševne in vedenjske motnje četrti najpogostejši razlog za bolniško odsotnost, obenem pa predstavljajo vodilni vzrok invalidske upokojitve 1. kategorije, kar pomeni predčasen umik zaposlenih s trga dela. Zaradi duševnih težav na delovnem mestu Slovenija izgubi med 3 in 4 odstotke bruto domačega proizvoda.

Kljub vedno pogostejšim razpravam je v praksi pogovor o duševnem zdravju še vedno zahteven. Dr. Boštjančič poudarja: »Ljudje se bojijo, da bodo označeni kot manj sposobni ali problematični. V delovnih okoljih z odprto kulturo je pogovor lažji, drugod pa se stiske skrivajo za tišino in navideznim 'vse je v redu'.« Stres in duševne težave so pogosto napačno razumljene kot šibkost posameznika.

Marko Verdev

Osebni arhiv

Takšno tišino je osebno občutil tudi Marko Podgornik Verdev, direktor podjetja Mikro+Polo, ki je po izkušnji z izgorelostjo spoznal, kako močno so te teme še vedno tabuizirane. Prav to ga je spodbudilo, da ustanovi MEN-TAL, prvo dobrodelno konferenco o duševnem zdravju podjetnikov, managerjev in vodij. »Verjamem, da o duševnem zdravju ne smemo več šepetati, ampak odkrito govoriti. Cilj konference je preprost – ljudem dati orodja, pogum in podporo, da prepoznajo, kaj jih tiho teži. In da vedo, da niso sami,« pravi Podgornik Verdev. Podobno je v preteklosti doživljala Maja Čander, kreativna direktorica Kreativne baze, ki je glavni partner dogodka. »Pred nekaj meseci me je poklical Marko in mi rekel, da ima eno dobro idejo in da si želi, da gremo zraven. Takoj sem bila za. Njegova ideja se je skladala z vrednotami Kreativne baze, med katerimi prvo mesto zaseda javno dobro. Vrh vsega pa tema duševnega zdravja na delovnem mestu nagovarja tudi mojo osebno izkušnjo. Ker sem bila preveč samosvoja in trmasta, sem bila v eni od prejšnjih služb  deležna mobinga, kar me je postopoma potisnilo v izgorelost. Zato sem se pred dvanajstimi leti odločila, da si bom sama ustvarila delovno okolje in kolektiv, v katerem bom rada in z veseljem delala. Poleg tega sem prepričana, da je skrajni čas, da začnejo tudi moški brez strahu govoriti o svojih duševnih stiskah.«

Maja Čander

Mateja Jordovič Potočnik

Svoje osebne izkušnje bo na konferenci MEN-TAL delil tudi Boris Kobal. Dolgoletni igralec in režiser opisuje svoje stiske po aferi s plagiatom kot simbolični samomor: »Vedno sem vedel, da sem naredil napako. Po aferi sem preboleval vse sam. Pričakoval sem podporo sodelavcev, s katerimi sem živel in delal desetletja, a sem naletel na popolno izolacijo. Vrata gledališča so se zaprla, kolegi izginili, mediji so me linčali. Verjetno bi bilo danes enako.«

Boris Kobal

Marko Delbello Ocepek

Vendar odpiranje prostora za ranljivost ni zgolj odgovornost posameznikov – ključno vlogo imajo tudi delodajalci. Dr. Boštjančič opozarja na velik razkorak med zavedanjem in ukrepi podjetij. »Tam, kjer se vodstvo te teme resno loti, hitro pride do izboljšanja delovne klime, večjega zadovoljstva zaposlenih in njihove večje učinkovitosti. Vodstveni kadri pogosto niso dovolj usposobljeni za prepoznavanje in podporo zaposlenim v stiski. To ni kritika, ampak realnost – a situacija se lahko spremeni z ozaveščanjem, izobraževanjem in jasno izraženo podporo delodajalcev.«

Dodatno tveganje za duševno zdravje predstavlja tudi sodobna tehnologija, opozarja antropolog prof. dr. Dan Podjed. Družbena omrežja primerja s hišo smeha, ki lahko hitro postane hiša groze. »Zasloni so kot zrcala, v katerih se nenehno primerjamo z drugimi, kar nas lahko privede do občutka odtujenosti in do točke, ko sami sebe ne prepoznamo več,« pravi Podjed.

Dan Podjed

Miran Juršič

Dobrodelna konferenca MEN-TAL bo tako prva širša razprava o duševnem zdravju v poslovnem svetu v Sloveniji, s posebnim poudarkom na izzivih moške populacije. Njeno ključno sporočilo je jasno: o duševnem zdravju moramo govoriti – odkrito, pogumno in brez sramu.

Prva dobrodelna konferenca MEN-TAL bo potekala v sredo, 21. maja, v Cankarjevem domu od 8.30 do 15.00.

Na konferenci bodo o duševnem zdravju v poslovnem svetu spregovorili športni in poslovni psiholog mag. Aleš Vičič, Body & Mind Coach Gregor Kirsch, antropolog dr. Dan Podjed, psihologinja dr. Vita Poštuvan, organizacijska psihologinja dr. Eva Boštjančič, psihiater in komunikolog dr. Željko Čurič, koordinatorka EAP Julija Peklar, psiholog mag. Monishankar Singha, predavatelj in knjižni avtor Aljoša Bagola, igralec in humorist Boris Kobal, podjetnik in knjižni avtor Marko Podgornik Verdev.

Več o programu si lahko preberete na spletni strani MEN-TAL: Domov - Men-Tal