Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki v okviru stalne zbirke Cestna vozila predstavlja zgodovino podjetja Petrol, ki je nerazdružljivo stkana z zgodovino cestnega prometa pri nas. Ogledali smo si vse spomine na mejnike tehnologije, ki nas je ključno zaznamovala.

Klemen Bunderla se je podal na Pot neustavljivih; projekt, ki sledi uspehom in mejnikom podjetja, s katerim so rasle generacije in ki poganja naš vsakdan že 80 let. V družbi Igorja Mravlje, dolgoletnega direktorja maloprodaje na Petrolu, pričevalca in zbiratelja zgodovine podjetja, se je Klemen sprehodil po razstavi Od lekarne do bencinskega servisa v Tehniškem muzeju Slovenije.

Zgodba, ki preveva več generacij

V 50. letih prejšnjega stoletja se je na slovenskih cestah pisala zgodovina. Jugoslavija je po koncu druge svetovne vojne v Beogradu ustanovila podjetje Jugopetrol za uvoz, izvoz in promet z naftnimi derivati. Junija 1945 pa še podružnico v Ljubljani, ki je leta 1953 zaživela pod samostojnim imenom Petrol. Sprva so imeli komaj sedem črpalk, nekaj skladišč in dve sobi v hiši ob železniški postaji sredi Ljubljane, a je že bilo slutiti, da se začenja ena najmočnejših in dolgoživih gospodarskih zgodb na Slovenskem.

Z razvojem države je rasel tudi Petrol. Prvi sodobni bencinski servis je nastal v Solkanu leta 1953, kasneje isto leto pa so bencinski servis zgradili še v Ljubljani; bil je prvi, ki je obratoval 24 ur na dan. Zaradi porasta tranzitnega prometa, števila registriranih vozil in povečanega števila turistov je Petrol v 60. in 70. letih začel hitro širiti svojo mrežo poslovalnic in zgradil tudi do 25 novih bencinskih servisov na leto. Pomembna prelomnica je bil tudi prihod prvega tankerja v luko Koper leta 1968.

V tem obdobju se je Petrol posvetil številnim inovacijam. Leta 1974 je uvedel svojo prvo računalniško obdelavo podatkov in vstopil na trg zemeljskega plina. Med drugim je leta 1986 začel prodajo neosvinčenega bencina, leto pred tem pa ob Dunajski cesti v Ljubljani že odprl prvi samopostrežni bencinski servis.

Po osamosvojitvi Slovenije je Petrol nadaljeval hitro modernizacijo z uvedbo plačilnih kartic za pravne osebe (1991) in občane (1993 – Magna), postavitvijo prvih spletnih strani podjetja in odprtjem najsodobnejšega kemijskega laboratorija za preverjanje skladnosti naftnih izdelkov.

Razstava v Tehniškem muzeju v Bistri je zgodovinski sprehod po Petrolovih osemdesetih letih. Je tudi poklon ljudem, ki so pisali to zgodbo. Klemen Bunderla, ki se je s pomočjo razstave tudi sam prvič sprehodil skozi ključne trenutke slovenskega cestnega prometa, pravi, da bi brez pristnih osebnih pričevanj, kot je Mravljevo, zgodovina delovala le kot pust kronološki zapis. Šele ko jo začinimo z osebnimi pogledi, postane živa in prepoznavna.

Zgodovina, ujeta v dragocene spomine ene osebe

Igor Mravlja je osebnost, kot je ne srečaš pogosto. Denimo pisec stotin objavljenih humoresk in satir, svetovni prvak v žriju, manj resni različici šaha, dolgoprogaški obmorski veslač, sicer pa petrolovec, ki je v maloprodaji deloval in jo vodil natanko 30 let. Tako kot v zgodovini Petrola se je tudi v njegovi dolgoletni karieri zvrstilo veliko uspehov in izzivov, ki se jih dobro spominja.

Igor Mravlja je soustvarjal več prelomnih trenutkov v zgodovini maloprodaje, med drugim uvedbo prve slovenske trgovske kartice Magna.

V času, ko je bila službena kariera »za zmeraj,« je s svojimi sodelavci dolga leta podpiral razmah prevozništva v Sloveniji (tedanji Petrolov slogan »Z nami na poti«). »Petrol je bil zame sveti kraj. Tako kot je Planica za Slovence,« pravi.

Svoje prve korake v Petrolu je nepričakovano naredil leta 1972 kot prvi štipendist podjetja. »Na srečo se je tu Albin Rome odločil, da mi bo mentor. In povrhu sva imela istega dne in meseca rojstni dan, sicer natanko deset let razlike,« se spominja. Usoda je hotela, da se je ta priložnost zanj spremenila v življenjsko poslanstvo.

Danes hrani spomine na Petrol na prav poseben način. V manjši vasi Gojače pri Ajdovščini je v hiši, ki je v lasti njegove družine že pet generacij, zbral pravo muzejsko zbirko. Ta vključuje najdragocenejše predmete iz zgodovine Petrola: stare dokumente in priročnike, fotografije, žige, zlato značko iz leta 1955, uniforme prodajalcev, prve plačilne kartice in morda edino še obstoječo veliko Petrolovo obcestno tablo »Še 200 m/Nasvidenje«, ki so nekoč krasile rob cestišč. Njegova strast do dokumentiranja ni motivirana le z nostalgijo, temveč z občutkom odgovornosti: da se ne pozabi, kako zelo je bil Petrol – in še vedno je – vpet v vsakdanje življenje ljudi. »Imam več zbirk, ne le o Petrolu. Smisel je isti – tesnejši medčloveški odnosi,« pravi o svojem zbirateljstvu in ohranjanju zgodovinskega spomina.

Skozi njegove spomine se razkriva tudi neformalna plat Petrola, ki je v kronikah ne najdemo. Polna je zgodb, kot so o 55-urnem nogometnem maratonu ob 50-letnici – »da bi prišli v Guinnessa«, aktivaciji zaposlenih v času poplav in uporu prodajalk proti nošenju naglavnih rut. Vse razkrivajo duh časa, ko se je Petrol že uveljavljal kot pomembna gonilna sila. Igor Mravlja ta čas hrani v lepem spominu: »Kot to malo pretirano poudari vsak starejši petrolovec – včasih so bili medsebojni odnosi res dobri. Tudi sam sem kot mlad petrolovec pogosto poslušal pripovedi starejših o tem, kako lepo je bilo nekoč v Petrolu: ob sobotah so brezplačno udarniško delali za podjetje, skupaj s tovornjaki in harmoniko pa so se odpravljali na izlete.« Odlični medsebojni odnosi zaposlenih so dediščina, ki jo Petrol še naprej ponosno vzdržuje.

Igor Mravlja je Klemna Bunderlo popeljal skozi zgodovino Petrola

Sviglo Production

Z vstopom v novo tisočletje je podjetje postalo sinonim za sodobne energetske storitve. Razvili so široko mrežo maloprodajnih mest s ponudbo, kot so trgovine, kavarne, poštne in druge storitve ter ekološke rešitve. Sredi 90. let je imel Petrol že več kot 370 prodajnih mest po Sloveniji, ki so ob prehodu v novo tisočletje postajala vedno bolj prepoznavna urbana središča – z enotno celostno podobo, razširjeno ponudbo in vse bolj digitalizirano izkušnjo za obiskovalce.

Danes največje energetsko podjetje v Sloveniji

Danes si težko predstavljamo Slovenijo brez Petrola. Ne le kot ponudnika goriva ali elektrike, temveč kot zbornik zgodb, prizadevanj in človeških vezi, ki so skozi desetletja soustvarjale to, kar pomeni ime Petrol. Z več kot 595 prodajnimi mesti, sodobno energetsko vizijo in vodilno vlogo v regiji je Petrol danes nekaj povsem drugega kot leta 1945. A korenine so še vedno žive; bogata zgodovina ni pozabljena. In prihodnost – ta je vedno bila v Petrolovem duhu: neustavljiva.