Uspeh … Kaj točno je to? Nekomu je uspeh družina, vikend na morju, zadnji izdelek z obgriženim jabolkom, poznam pa nekoga, ki mu je bil uspeh že, če je vstal iz postelje in naredil nekaj korakov po vrtu. Če je uspeh lahko nekaj tako subjektivnega, pa je želja po uspehu vsem zelo enaka.

In prav ta je lahko tako frustrirajoča, da je lahko pogubna. Pretirana želja po uspehu lahko prinese vse prej kot to. Če imaš srečo, ti samo ne uspe, če imaš pa manj sreče, je pretirana želja po uspehu lahko pogubna.

Nedolgo tega sem imel priložnost videti eno dekle, ki si je blazno želela uspeha. Hotela je končno začeti kariero igralke. Končno zato, ker pri 30 letih nekako loviš zadnji vlak, da te v tem poklicu prepoznajo in da dejansko lahko še … Uspeš. Sploh, če si ženska. Vem, krivično!

Prišla je na avdicijo in po opisu, izkušnjah in izgledu je bila popolna za eno od glavnih vlog. Prišel je njen čas. Mogoče ena zadnjih, ji je pisalo v očeh. Vse bo dala od sebe. In to preveč. Punca je v prizoru tako pretirava, dramatizirala in se gnala za vlogo, da je preprosto odletela. Po samo 5 minutah! Odšla je. Nevedoč, da ni prišla naprej. Na avdicijah ti običajno nikoli ne povedo, kako ti je šlo. Vsaj takoj ne. Niti ti ne povedo, kaj si naredil narobe. In tako greš, kot je odšla ona in ne veš.

A bo, ko izve, da ne bo nič – spet! - še trmasto poskušala ali pa bo zavrgla očitni talent in začela z ničle v službi, ki je ne ceni in ljubi? Vloga, če bi se manj „metala ven“, bi bila njena! Prisežem! In takih bolj ali manj mladih, ki si želijo in se (preveč) ženejo za uspehom je ogromno. In lepo je biti ambiciozen, ampak preveč je pogubno, nesrečno.

In zato čestitam! Prebral si do konca! Tudi to je že lahko uspeh! ;)