TRENUTNO V ETRU
POSLUŠAJ V ŽIVO
GLEJ V ŽIVO
SPORED

15:53

NEKE SE NOCI NE SPAVAJU

LANA JURCEVIC

15:50

MALO POMALO

KARMA

15:44

ZELIM

KVATROPIRCI & KLAPA KAMPANEL

15:42

SKRINJA LJUBAVI

OLIVER DRAGOJEVIC & TOMISLAV BRALIC

15:36

VRATI MI SRCE

DRAZEN ZECIC

15:33

TI SI ME CAKALA

VILI RESNIK

15:27

ONA ME OSTAVLJA

JASMIN STAVROS

15:24

GDJE SE PALI

MALIGANI FEAT. IVANA KOVAC

15:21

BABY BLUE

POP DESIGN

15:15

JA SAN ROJEN DA MI BUDE LIPO

TONCI HULJIC & MADRE BADESSA

Simon Prelesnik

Predpotopni igračarji

Spomnim se časov, ko sem krvavi pot potil v osnovni in pozneje srednji šoli. In če mi že niso šle po glavi neumnosti in če že nisem plezal po drevju (v osnovi šoli zaradi veselja, v srednji pa, ker me je lovil kakšen športnik, ker sem osvajal njegovo punco), sem cele dneve preživel pred računalnikom in preigraval igrice. Čeprav se danes tudi sam jezim na otroke, ki preživijo večji del dneva pred računalnikom, priznam, da sem to počel tudi sam.


Ja, to so bili časi. Resda nisem bil ne vem kakšen igračarski guru in sem verjetno v eni uri igranja umrl večkrat, kot sem v življenju pojedel toplih obrokov, ampak vseeno, luštno je pa bilo. Prince of Persia, Total War, Doom, Duke, Dune 2, Fallout, Mortal Kombat. Koliko jih je! Verjetno bi jih lahko našteval ves dan. In tako kot so se mojim »sopenzičem« zdajle pocedile sline, tako so se pred časom tudi meni. »Gremo spet malo igrat igrice in streljat monstrume iz drugih dimenzij,« sem si rekel in na internetu vtipkal številko svoje nič hudega sluteče kreditne kartice. Puf! Čez deset minut je bila igra že naložena na računalniku. Nasmeh in navdušenje pa sta kmalu zamenjala obup in lomljenje prstov po tisoč dvesto enainštiridesetih tipkah, kolikor jih danes uporablja povprečen mulec pri igranju podpovprečne igre. No, to sem še nekako zmogel. Ljudje! Večigralnost! Poznate? Počutil sem se kot vegetarijanski tiranozaver, ki je v vaškem oznanilu pravkar prebral, da se svet vrti. V napačno smer.

Ljudje moji, kaj vse je ta mularija delala z mojo mamico! Uboga mami. In ni bilo več dolgo, ko sem padel na njihov nivo in se v mikrofon besno drl, kam vse bom obešal njihovo mozoljasto drobovino. Šele ko sem hotel prvič s copato besno pretepsti ne krivo ne dolžno tipkovnico, sem se zavedel, da sem šel predaleč. Vam povem! Te igrice so hudičev stvor! Mami, ne grem se več. Ker so vsi ti mulci boljši od mene. Igram samo še tetris.

Zapisi v Aktualovem blogu predstavljajo osebno prepričanje avtorja, ki ne izraža nujno mnenja uredništva ter uredniške politike medijske hiše RGL d.o.o., izdajateljice radijskega programa Aktual.