Martina Švab živi svoje sanje, a pravi, da ima včasih slabo vest
V VIP SHOW-u na Radiu Aktual je bila tokrat gostja naša voditeljica in pevka Martina Švab, ki je stopila na drugo stran mikrofona.
Martina Švab pravi, da živi svoje sanje. Foto: Simon Pelko
V pogovoru z Mattiasom Stojanovićem in Mojco Mladenović je odprla zgodbo o življenju, ki se vrti z vrtoglavo hitrostjo, a ima zelo jasen kompas.
Čeprav je ženska številnih talentov in vlog, Martina brez obotavljanja pove, katera ji pomeni največ. Biti mama.
Pravi, da bi, če bi morala izbirati, brez težav dala vse ostalo stran, samo da bi lahko bila mama. Ob tem pa iskreno prizna, da jo včasih spremlja tudi slaba vest, ker zaradi vseh obveznosti z družino ne preživi toliko časa, kot bi si želela.
A hkrati ve, da so prav oni del njene zgodbe, del vsega, kar počne in ustvarja. Njena družina ni ovira, temveč temelj in največja podpora.
Malo spanja, hiter tempo
Ko govori o vsakdanjiku, hitro postane jasno, da povprečen dan naše Martine pravzaprav ne obstaja. Budilka zazvoni že okoli tretje ure zjutraj, med 3.00 in 3.20.
Sledi hiter začetek dneva, prva jutranja kava, ob štirih pa že pot proti Ljubljani in v radijski studio. Po jutranjem programu pride čas za priprave na naslednji dan, nato pa še vse ostale obveznosti, ki jih prinese njen razgiban urnik.

Spanja ni veliko, tempo je zahteven, a Martina pravi, da nekako gre, predvsem zaradi ljubezni do dela, ki ga opravlja.
Martina se v enem samem dnevu pogosto znajde v več vlogah. Že tisti dan, ko je bila gostja v VIP SHOW-u, je bila najprej voditeljica, nato producentka, v Aktualovem studiu pevka, doma pa mama in zvečer še žena. Vse to je zanjo del iste zgodbe, ki se nenehno prepleta.
Hvaležna za podporo moža
Pri vsem tem ima ključno vlogo njen mož. Martina poudari, da brez njegovega razumevanja, podpore in pomoči takšen življenjski slog preprosto ne bi bil mogoč.
Hvaležna je, da ob sebi nima le partnerja, ampak zaveznika, ki ji omogoča, da lahko uresničuje svoje sanje. Prosti čas, kolikor ga sploh ostane, je skoraj v celoti namenjen družini.
Prijatelji, kavice, masaže in hobiji za zdaj čakajo. Družina ima prednost.

Leto 2025 se je zanjo razvilo v smer, ki je sprva ni pričakovala, a si jo je nekje globoko v sebi vedno želela. Posnela je pesem s Klemnom Bunderlo, nastopila na CMC festivalu z Martinom Žuncem, stala na odru Cankarjevega doma na koncertu Alye, zapela v Stožicah ob Aktualovem rojstnem dnevu.
Zdaj pa je tukaj še nova pesem. Povabila na koncerte prihajajo, kmalu bo pela tudi s klapo Šufit. Stvari se sestavljajo, želje se izpolnjujejo in Martina brez zadrege pove, da v tem trenutku resnično živi svoje sanje.
Nepozaben večer in `Nekaj lepega`
Pred tednom dni je doživela premiero nove pesmi »Nekaj lepega«, ob tem pa pripravila tudi posebno zabavo ob predstavitvi.
Marsikdo jo sprašuje, ali se to sploh splača, ali ni to prevelik strošek za eno samo pesem. Martina odgovarja zelo preprosto: december je prehiter, januar pa pravi mesec, da povabi ljudi, ki so ji blizu, da se zberejo, podružijo in tudi malo poveselijo.

Večer ni bil do potankosti načrtovan, temveč prepuščen vzdušju, da se razvije samo od sebe. In prav zato je bil tako poseben.
Na predstavitvi so bili tudi številni znani obrazi, Martina je v živo zapela z Mirom Todosovskim, Alyo, Tomažem Rotom, Gregorjem Ravnikom, Klemnom Bunderlo in drugimi. Hvaležna je vsem, ki so prišli od blizu in daleč, saj je bil večer poln lepe energije in pristnih čustev.
Zlata tašča in tast
Posebno mesto v njenem srcu ima tudi širša družina. Na predstavitvi sta bila prisotna tast in tašča, s katero ima Martina posebno vez.
Pove, da sta zlata in da velikokrat pomagata pri otrocih, tašča pa tudi rada skuha. Družino je izpostavila že v videospotu, na predstavitvi pa jih je povabila tudi na oder in zapela prav njim. Trenutek, ki je marsikomu v dvorani privabil solze v oči.
Naslov pesmi »Nekaj lepega« seveda ni naključen. Martina pravi, da živimo v divjem ritmu, v nenehnem hitenju in skrbeh, a na koncu dneva šteje tisto, kar te čaka doma.
Otroci, partner, občutek topline in varnosti. To je tisto nekaj lepega, ki daje vsemu smislu. Želi si, da bi se ljudje v pesmi našli, in odzivi kažejo, da so se.
Pesem ne bi nastala brez Matjaža Vlašiča, ki je napisal melodijo, in Urše Vlašič, ki je po Martininih usmeritvah ustvarila zgodbo, v kateri se lahko prepozna marsikdo. Zgodbo, ki ni le pesem, ampak odsev njenega življenja, ki je nekaj lepega.




