8 let brez cigaret
Danes mineva osem let, odkar v Sloveniji velja prepoved kajenja v javnih in delovnih zaprtih prostorih.

Protikadilska novela naj bi Slovenke in Slovence usmerila k bolj zdravem življenjskem slogu, po njeni uveljavitvi pa so pristojne institucije med letoma 2010 in 2014 beležile pomemben upad števila kadilcev med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let. Znižanja števila odraslih kadilcev v zadnjih letih niso zaznali.
Iz zadnjih dostopnih podatkov za celotno populacijo iz leta 2012 je razbrati, da v Sloveniji kadi skoraj četrtina ljudi v starosti med 15 in 64 let. Med njimi je več moških kot žensk, s kajenjem pa večina začne v mladostniških letih. Podatki iz leta 2014 kažejo, da je kar 40 odstotkov slovenskih 15-letnikov (skoraj vsak drugi!) že kdaj prižgalo cigaret, vsaj enkrat tedensko pa jih kadi 13 odstotkov.
Prihaja ta enotna obdavčitev in enotna embalaža
Med najučinkovitejše protitobačne ukrepe sodi zvišanje obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov. Poleg tega pa bi morale biti vse vrste tobačnih izdelkov enako obdavčene, menijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Na inštitutu kot ključne protikadilske ukrepe izpostavljajo še popolno prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov, uvedbo enotne embalaže tobačnih izdelkov in licenc za njihovo prodajo ter strog nadzor nad izvajanjem zakonskih ukrepov.
Ob tem pa se seveda pojavlja vprašanje, ali tovrstni ukrepi kadilce zgolj usmerjajo k cenejšim tobačnim izdelkom in ne k prenehanju kajenja?